Četrtek, 3.6. 2021
Zopet sem bila vesela, ko sem skočila iz avtomobila pred OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško. HOV, HOV. Tokrat sem se odpravila v prav posebno skupino. Meta mi je že prej povedala, da ne bo toliko trikcev in da moram biti bolj umirjena kot po navadi.
Stopila sem v učilnico PPA, kjer sta bili le dve deklici, mislim, da jima je bilo ime Angela in Lara. Na slikah sem videla, da bi morali biti še Leonardo, Gašper in Nejc. Škoda, da so manjkali, bi z veseljem prevohala tudi te simpatične fante.
V učilnici me je čakalo presenečenje, učiteljica Mija mi je prebrala pravljico, HOV, pomagala ji je Lara. Lepo sem ležala in poslušala. Brali sta tako lepo, da je Angela poleg zaspala, tudi meni se je malo kinkalo ob tako umirjenem glasu. Pa ne smem, HOV, služba pač.
Čeprav sem bila že zjutraj skrtačena, sem dovolila Lari, da me še enkrat počeše. Rada sem lepa, HOV, sploh ker smo potem šli skupaj na sprehod. V parku sem jim pokazala kako zelo sem hitra HOV, nato sem se spet umirila in sem hodila ob njih kot prava pasja gospa.
Zelo všeč mi je bilo na krškem ribniku. Koliko rac je bilo tam, pa želve tudi.
Če ne bi bila v službi bi nalajala tiste race in uživala, ko bi bežale pred menoj, HOV, HOV, a sem se zadržala. Moram biti za vzgled.
Po sprehodu sem bila utrujena in lačna. Dekleti tudi. Za kosilo sem imela slastne brikete, nato pa dremež v šolski knjižnici.
Sem sanjala race HOV, HOV
Bruna.
